ZZZS: Bolnišnice letos opravile skoraj 9.000 več operacij in posegov kot lani

Finančno poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v letošnjem letu je po besedah generalnega direktorja zavoda Roberta Ljolja relativno stabilno, predvsem na račun presežkov iz preteklih let. Je bil pa vpliv plačne reforme v javnem sektorju nekoliko podcenjen, letos bo predvidoma znašal 86 milijonov evrov.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Ljoljo, je finančno poslovanje zavoda ta teden obravnaval upravni odbor. Zavod posluje stabilno in brez medletnega zadolževanja, je bil pa vpliv plačne reforme na stroške zdravstvenih storitev večji, kot so predvidevali, zavod pa bo moral uporabiti presežke iz preteklih let. Kot je dodal Ljoljo, bodo ti najverjetneje v celoti porabljeni, o čemer bo sicer na naslednji seji odločala skupščina ZZZS.

Presežek pri dolgotrajni oskrbi, ki je predviden v višini 84,6 milijona evrov, se bo prenesel v leto 2026 in ga bodo "strogo namensko porabili za stroške dolgotrajne oskrbe", je napovedal.

Povedal je tudi, da si želijo čim prejšnjega sprejetja novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pri čemer je kot ključno za zavod izpostavil krepitev vloge aktivnega kupca storitev, predvsem pri samem določanju programa, stroškovnih ocen in tudi nadzorov nad izvajanjem, potrebnostjo posameznih storitev. Prav tako je za ZZZS pomembna uvedba obveznosti poročanja o stroških za izvajalce.

Zajetna finančna sredstva iz državnega proračuna

Kot je spomnil Ljoljo, dobiva ZZZS iz državnega proračuna kar zajetna finančna sredstva, v letošnjem letu približno 420 milijonov evrov. Želijo pa si pravne podlage in dolgoročne ureditve financiranja na podlagi novele zakona. "Ta trenutek je ocena, da bi spremembe, ki so predvidene, zagotovile refinanciranje v višini 440 milijonov evrov," je še navedel.

Prav tako si po njegovih besedah želijo, da se glede na naraščajoče stroške v zdravstvenem sistemu in pričakovano zmerno rast prihodkov iz zbranih prispevkov, začnejo pogovori o drugih sistemskih spremembah. Upravni odbor je, kot je dodal, na eni od prejšnjih izrednih sej že obravnaval potencialni nabor ukrepov.

Na ZZZS pa so se odločili tudi, da bolj aktivno vstopijo na področje upravljanja čakalnih dob. Ljoljo je dejal, da so se letos aktivno lotili pogovorov z izvajalci, kar zadeva izvajanje programov. Glede na razvejano mrežo, ki jo ima zavod po Sloveniji, pa si želijo, da bi njihove ekipe z izvajalci začele intenzivno pregledovati in uporabljati podatke o čakalnih dobah tudi za načrtovanje programov, kot za optimizacijo samih podatkov.

Vse te aktivnosti je označil kot nekakšen "vhod v proces", ki ga ta trenutek peljejo na temo priprave novega strateškega razvojnega programa za obdobje 2026 do 2030. Posveti o tem so z različnimi deležniki že potekali, predvidevajo, da bo upravni odbor predlog strategije obravnaval septembra, nova skupščina ZZZS pa še v letošnjem letu.

Sicer je generalni direktor ZZZS danes med drugim povedal, da so v zadnjem obdobju vzpostavili operativno delovno skupino s predstavniki družinskih zdravnikov, kjer želijo skupaj z ministrstvom za zdravje in Zvezo organizacij pacientov Slovenije poiskati možne rešitve razbremenitve samega dela družinskih zdravnikov in povečanja dostopnosti do zdravljenja.

Na ZZZS so na današnji novinarski konferenci predstavili tudi predvideno uvedbo prenovljenega modela financiranja akutne bolnišnične obravnave. "Danes z zadovoljstvom ugotavljam, da bodo bolnišnični posegi in operacije kmalu plačani po realnih slovenskih cenah, da ne bo več podcenjenih, pa tudi ne precenjenih obravnav, ter da se z julijsko spremembo zlasti v bolnišnicah vzpostavljajo programi, ki so tudi po količini realneje določeni glede na dejanske potrebe pacientov," je dejala predsednica upravnega odbora Irena Ilešič Čujovič.

Ob tem je navedla, da letos že beležijo izrazito pozitiven trend povečevanja obravnav, saj so bolnišnice v prvem polletju opravile za pet odstotkov oz. za 8909 več bolnišničnih operacij in posegov kot v enakem obdobju lani.

Podoben trend po njenih besedah beležijo tudi v ambulantno-specialistični dejavnosti, kjer je bilo opravljenih za 4,2 odstotka oz. 172.177 več obravnav kot lani, od tega 3,7 odstotka oz. 23.212 več prvih pregledov pri specialistu.